Državni zbor Republike Slovenije je dne 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS št. 49/2020; v nadaljevanju: ZIUZEOP). Zakon bo pričel veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakonu bodo sledili tudi nadaljnji ukrepi, navedeni zakon se nanaša na zagotovitev socialne varnosti ter zagotovitev obstoja podjetij in gospodarstva in je namenjen tistim, ki so izgubili prihodke. Slovenija se trenutno sooča s krizo, ki je prizadela vse države sveta in je hujša tudi od pretekle finančne krize, prizadeti pa so predvsem socialno ogroženi, prav tako je epidemija bolj prizadela določene dejavnosti.
Odhodki javnih blagajn bodo presegli obseg fiskalnega pravila, zato se bodo sredstva, namenjena ukrepom za blažitev posledic epidemije, skladno z mnenjem Fiskalnega sveta posebej izkazovala v javnih bilancah. Slovenija bo deležna tudi posebnih ukrepov finančnih institucij na evropski ravni za zagon gospodarstva in zagotavljanje likvidnosti.
Posledično so se na preizkušnji znašli tudi delodajalci javnega sektorja, ki so morali delovni proces sproti prilagajati nastali situaciji. Poleg zaposlenih v zdravstvu in šolstvu, so tu še zaposleni, ki svoj poklic opravljajo v okviru drugih dejavnosti javnega sektorja, kot so policisti, poklicni gasilci, gozdarji, raziskovalci, vzdrževalci športne infrastrukture, kulturniki in še bi lahko naštevali.
V nadaljevanju bosta obravnavani dve področji, ki sta v času krize za delodajalce javnega sektorja najbolj pomembni, in sicer delo na domu ter čakanje na delo doma.
DELO NA DOMU
To področje ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19), in sicer v členih od 68. do 72.
Navedeni členi spadajo pod 5. točko podpoglavje zakona, ki je poimenovana Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu.
V 68. členu je opredeljeno, da se za delo na domu šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca, hkrati pa tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja s pomočjo informacijske tehnologije.
Delodajalec in delavec se s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki bodisi sodi v dejavnost delodajalca bodisi je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.
O nameravanem organiziranju dela na domu, je delodajalec dolžan pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo.
Pravice delavca, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, so enake kot jih ima delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Kot že navedeno, se pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, uredijo med delodajalcem in delavcem s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer ima delavec tudi pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu.
Inšpektor za delo lahko delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se v skladu z zakonom ne smejo opravljati kot delo na domu. Takšna dela lahko določi kateri od področnih zakonov ali drug predpis v posamezni dejavnosti.
V izogib nevšečnostim in z zavedanjem, da je potrebno to področje posebej previdno urediti tako za delodajalca kot tudi za delavca, je najbolj transparenten naslednji postopek:
- Delodajalec sprejme splošni akt ali pravilnik o opravljanju dela na domu, katerega prilogi sta: predlog javnega uslužbenca za soglasje za opravljanje dela na domu (v primeru, ko situacija ni izredna) in izjava javnega uslužbenca o zagotavljanju področja varnosti in zdravja pri delu na domu;
- V zadevnem pravilniku je potrebno natančno določiti obseg in pogoje za opravljanje dela na domu (tudi v izrednih razmerah), način izvajanja dela na domu, pravice in obveznosti zaposlenih v času izvajanja dela na domu;
- Delodajalec je dolžan s pravilnikom seznaniti vse zaposlene v organizaciji;
- Sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma aneksa k pogodbi o zaposlitvi z javnim uslužbencem, ki opravlja delo na domu.
V primeru izredne situacije, ki smo ji trenutno priča, javnemu uslužbencu predloga za soglasje ni potrebno podati temveč ga, skladno z interventnim zakonom, na delo na domu napoti delodajalec, pri čemer je potrebno seveda skleniti posebno pogodbo o zaposlitvi oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, s katerim se uredijo vse pravice in obveznosti med delodajalcem in javnim uslužbencem.
Javni uslužbenec je pred podpisom individualnega akta dolžan podpisati tudi izjavo o zagotavljanju področja varnosti in zdravja pri delu na delovnem mestu, delodajalec pa je dolžan v vseh navedenih aktih upoštevati tudi posebnosti na tem področju, ki so morebiti bolj podrobno urejene v kolektivni pogodbi posamezne dejavnosti javnega sektorja.
Delodajalec je dolžan o opravljanju dela na domu obvestiti Inšpektorat za delo.
ČAKANJE NA DELO DOMA
Na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZIUZEOP je lahko javni uslužbenec zaradi epidemije, ko ni možno opravljati dela, od 13.3.2020, vendar najdlje do 31. maja 2020, pisno napoten na začasno čakanje na delo doma s pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
Predstojnik v pisni napotitvi določi čas čakanja na delo, možnosti in način poziva javnemu uslužbencu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Zoper pisno napotitev na čakanje na delo doma ni pritožbe.
Posebej pomembno je, da se v pisni napotitvi natančno navede razlog napotitve na začasno čakanje na delo doma.
ZIUZEOP torej v tem primeru uvaja nov pojem, in sicer začasno čakanje dela na domu. Le-tega ne ureja niti ZDR-1, niti kolektivne pogodbe dejavnosti, zato ga nikakor ne gre enačiti s pojmom čakanja na delo na domu, kot ga določa ZDR in nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti.
Prav tako je potrebno poudariti, da bo zakon veljal od 13.3.2020 dalje in da bodo pravico do nadomestil iz tega naslova v javnem sektorju lahko uveljavljali tisti neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 manjši od 70 %, kot to določa 22. člen ZIUZEOP.
Zahvaljujem se vam za pozornost in vam želim, da ostanete zdravi.
S spoštovanjem.
mag. Edita Dobaj
direktorica IDEALIS